Odgovor na vprašanje ZAKAJ - Raziščite Povezavo Med Čustvi in Vzorci Obnašanja

Ste se že kdaj vprašali, zakaj se vam dogaja to, kar se vam dogaja? Zakaj delate,

kar delate, in zakaj občutite čustva, za katera nimate nobene podlage?

Odgovor na vprašanje ZAKAJ - Raziščite Povezavo Med Čustvi in Vzorci Obnašanja

Ste vedeli, da se deklica rodi z vsemi jajčnimi celicami? Ko je vaša babica nosila

pod srcem vašo mamo, ste bili na celični ravni prisotni tudi vi – no, če sem natančna – polovica vas. To pomeni, da so se čustva, ki jih je občutila vaša babica, zapisali kot celični spomin v celice vaše mame in tudi v vaš celični spomin.

Če malo raziščete zgodovino vaše družine – kaj se je dogajalo v času, ko sta bila vaša starša majhna, vam bo mogoče jasno, od kod izvira vaš strah glede preživetja ali pa jeza, ki nenadoma izbruhne v vas, da se sami sebi čudite, od kod je prišla. V vas se vzbudi neko čustvo, ki vam enostavno ni podobno – kot da ne bi bilo vaše.

Opuščanje teže preteklosti - Odgovor na vprašanje ZAKAJ - Raziščite Povezavo Med Čustvi in Vzorci Obnašanja

V resnici ta čustva niso vaša – to je dediščina družine, v katero ste se rodili z namenom, da kot duša ozavestite in presežete svoje omejitve.

Ljudje smo socialna bitja, želimo biti del nečesa. Smo kot gozd, ki ga sestavljajo drevesa. Drevo, tudi če noče, spada v določeno vrsto dreves. Prav tako je z družino – pripadamo ji, vendar je vsak zase samostojna osebnost. Pogosto se zgodi, da je nekdo »črna ovca v družini«. Če ne ustreza okvirjem družine, je obsojan ... želijo ga »stlačiti v okvirje« ... padati začnejo očitki …

Najbolj ranijo besede najbližjih – staršev, bratov, sester ... Toda prav s temi ljudmi imamo najglobje karmične vezi in naša naloga je, da jih presežemo. Vendar je tukaj past – past varnosti. Ne upamo si slediti notranjemu vodstvu – svoji duši, da ne bomo izobčeni. Kdor je izobčen, zgubi varnost.

Kaj sploh je varnost? Varnost je izmišljotina, varnost je iluzija. Tako zelo si želimo nekomu pripadati – družini, možu, ženi, podjetju, veri ..., da smo se za ceno varnosti pripravljeni odpovedati sebi.

Pogosto nam prav ljudje, ki naj bi nas prvi podprli, vržejo največja polena pod noge. Pričakujemo podporo, dobimo pa očitke … in to je naša šola – naša šola ozaveščanja čustvenih blokad, ki jih moramo ozavestiti, da jih lahko presežemo.

Če imamo potrebo po tem, da ugajamo drugim, se bomo vedno prilagodili, zlili z okoljem … in to je spet naloga duše, da preseže zlivanje z okolico, da neha korakati v vrsti, da se ne vda v usodo in ne pristane na to, da »če je nekam šel bik, naj tja gre še štrik«.

V sebi umira, kdor se boji sprememb; v sebi umira, kdor želi vsem ugajati in s tem duši sebe; v sebi umira, kdor si ne upa narediti koraka naprej, ker ga je strah, kaj bodo rekli ljudje; v sebi umira, kdor je poln zamer; v sebi umira, kdor se boji kri tike ljudi in zato ne napiše niti prvega stavka, ne nariše prve risbe, ne pove svojega mnenja pred ljudmi ...

Odlomek iz knjige Ko imajo duše žur